DRAŽEN drugi del

Zapisano pod: košarka — borisv 21:46 dne 9.07.2013

   Ko sem Acotu predstavil idejo, da bi v Tolminu pripravil okroglo mizo v spomin na Dražena je takoj pristal. Ko sem mu povedal, da sem iz Tolmina in da je Dražen tu igral turnir republik in pokrajin, je bil odgovor: «Pa da sječam se toga.« Takoj smo se dogovorili, da bosta prišla z mamo Biserko, predlagal sem tudi, da se okrogle mize udeležita Janez Drvarič ali Jure Zdovc. In  priprave na okroglo mizo in vabilo na okroglo mizo sem hotel predstaviti v drugem delu bloga o Draženu, ki bi bil hkrati tudi vabilo na okroglo mizo.

 

   Vir: Pokrajinski arhiv Nova Gorica

 

Predvidena sta bila dva termina 14. junij ali 21. junij. Že čez dva dni pa je Aco klical, da mora na nujno pot v ZDA. Janez je moral na seminar v Španijo, Jure pa je bil prav tako zaseden. Stvari so se pričele zapletati, a s pomočjo gospe Aleksandre iz muzeja Dražena Petrovića smo nadaljevali z aktivnostmi. V Tolminu bi mi pomagala Dušan Mijanović kot soorganizator in tudi Krajevna skupnost Tolmin je obljubila pomoč. Gospa Aleksandra je kontaktirala tudi Zorana Čuturo in Franja Arapovića, zatem pa se je iz ZDA vrnil Neven Spahija, bil je v trenerskem štabu San Antonio Spursov. Neven je takoj pristal, da bi prišel v Tolmin. Kot najboljši Draženov prijatelj bi bil tudi idealen sogovornik. Z Duletom sva tudi imela večino stvari pripravljenih, z Nevenom sva se nekajkrat slišala po telefonu. Potem pa sem v torek 11. junija dopoldne iz muzeja žal dobil klic, da moramo zaradi bolezni očeta Joleta okroglo mizo odpovedati. Ker je sledil kamp v Bovcu, tudi rezervnega termina ni bilo moč najti, vsaj zaenkrat ne.
   Končal bi z mislimi, ki jih je ob 20. letnici smrti 7. junija 2013 v Sportskih novostih zapisal novinar Neven Bertičević. To je novinar, ki ga od vseh najraje berem. Za njega Aco pravi:« Ko je bil Dražen sprejet v Hall of Fame sem prebral govor, ki ga je CNN proglasil za najemotivnejši govor v zgodovini. Tega govora nisem napisal jaz, niti ga ne znam tako sestaviti. Napisal ga je Neven Bertičević, oseba, ki je spremljala celo Draženovo kariero in je bila za to najboljši mogoči izbor.« Torej nekaj citatov Nevena Bertičevića, Sportske 7. junij:« Spomnil sem se teksta, ki sem ga pred mnogo leti prebral v US Today. Tekst o Larryu Birdu. Cover Story. Ne morem se spomniti avtorja, niti sogovornika, a dobro se spomnim stavka: Veste kako je z legendami. Legenda, ki z vsakim letom, ki mine raste in vsak spektakularen koš, ki ga je dal, je vsako leto bolj spektakularen. Tako je to z legendami. Pri legendi o Draženu ni bilo treba dodajati, Niti spektakla, niti števila košev, niti razdalje s katere je zadeval. Vse je kot je bilo. Včasih, ne včasih, ampak pogosteje kot včasih- čudežno. In vedno spektakularno. In zato je novodobnim otrokom, otrokom, ki Dražena niso videli igrati, a so doma slišali o veliki in neponovljivi karieri težko objasniti kako je bilo, ko je igral Dražen. In zmagoval. Tudi v tistih tedkih trenutkih, ko-ni. Najbolje, kar bi lahko rekel…Zamislite si nekaj kar še niste videli in kar bi si želeli videti. Uščipnite se in ko se zbudite boste sigurni, da se je to zgodilo. V sanjah. Draženu ni bilo treba sanjati. On je to počel na igrišču. Znova in znova. Dvajset let je minilo in on je še vedno tu. Vedno je med nami in okrog nas. Kot, da nas ni nikoli zapustil. Gledam pred kratkim Cibono v polfinalu. Cibono v Šibeniku. Draženevem Šibeniku. Tam se je vse začelo. Mlad fant iz skupine deset, dvajset navijačev Cibone po tekmi vzame iz nahrbtnika dres New Jersey Netsov, Draženov dres. Zaborav? Kakšen zaborav, to ne obstaja. Samo slika, večna slika genijalca, ki nam je omogočil da košarko in šport gledamo z nekimi drugačnimi očmi, ki nas je učil in rekel bi, da nas še vedno uči da«nič ni nemogoče, če imaš to rad in si tega močno želiš«. In to je za mene nekaj najbolj pomembnega. To je sporočilo, življenjsko sporočilo, ki je bolj pomembno od vseh zmag. Zmag, ki so zaznamovale njegovo kariero. -V dvorano sem prihajal pred šolo. Nikoli mi ni bilo težko vstati kakšno uro prej. Po igrišču sem si postavil stole in preigraval. Spet in spet. Tišina. Samo zvok žoge. Koš, žoga in jaz. Na to zgodbo se je velikokrat vračal, ko je bil svetovna zvezda…«
   V tretjem delu sem želel povzeti dogajanje na okrogli mizi in po okrogli mizi. Želja se ni uresničila, mogoče pa se še bo.

  • Share/Bookmark