Kakšna je prihodnost Tminske košarke ali bolje Posoške košarke?

Zapisano pod: nekategorizirano — borisv 07:57 dne 30.07.2017

DSCN0753_mala2-1024x630
Osebno sem prepričan, da bi peterka Luka Velikonja, Žiga Črv, Mitja Štremfelj, Matjaž Obleščak in Tomaž Rutar čez par let ob dobrem delu, strokovnem vodenju in primerni podpori lahko igrala v prvi polovici druge slovenske članske lige. Ob dveh kvalitetnih okrepitvah tudi prva liga najbrž nebi bila zelo daleč. Ker pa je košarka kolektiven šport , brez ekipe ne gre. Prav gotovo mladci potrebujejo suport in Maurič, Rovšček, Breška, Farina, Božič, Žbogar, Želinšček in ostali starejši igralci bi morali biti sestavni del projekta druga liga. Ob peterki, ki sem jo na začetku naštel so tu še Jure Uršič, Rok Šturm, Erik Bratuž, Tenej Manfreda, Danijel Ibraimović, Nejc Frelih Črv in Aleks Obleščak do letnikov 2002. Ekipa, ki se jo nebi sramoval noben klub 2.SKL, še več mislim, da bi bili srečni, če bi imeli takšne igralce. Zelo perspektivni so prav gotovo tudi Patrik Benedejčič, Rene Likar, Martin Šuligoj, Jaka Močnik, Anže Zelinšček, Jure Fon, Matic Jeklin, Jure Brežan…Mogoče sem kakšnega tudi pozabil, prav gotovo pa ne smemo odpisati tudi vseh ostalih. Na primerih Rovščka in Mauriča smo se veliko naučili. Fanta pri U15 nista bila nosilca, a ob zavzetem delu sta bila dolga leta in sta še vedno gonilna motorja članske ekipe, brez katerih si še danes praktično ne moremo zamisliti ekipe. Zato se ne sme odpisati niti Gaja Oblaka, Tima Uršiča, Tarasa Ozebka, Patrika Gorjupa in ostalih. Nekateri od teh so mi prav všeč. In zelo možno je, da bo tudi kdo od slednjih v članski ekipi, zgoraj našteti pa ne, saj vsi vemo, da je daleč največ odvisno od želje po delu ter v osnovi že po želji igrati člansko košarko. Koliko od zgoraj naštetih fantov sploh ima željo igrati člansko košarko pa prav natančno ne vem.
In zdi se, da ne vejo ali bi igrali člansko košarko ali ne tudi zaradi tega, ker ne vejo kakšna je njihova prihodnost. Normalno je, da bodo najbolj nadarjeni fantje odhajali. Tako je vedno bilo in vedno bo. A tudi če jih od zgoraj naštetih odide 20%, kar bi bila normalna številka, še vedno ostane ekipa, ki lahko igra odlično košarko. In prav je, da reprezentančni potenciali odidejo v klube, ki jim nudijo boljši razvoj, težko pa razumem, da gre nekdo na slabše. In teh primerov imamo v zadnjem času kar nekaj. Če bo čas, bom zgodovino odhodov v druge klube predstavil v kašnem od naslednjih zapisov. In prihodnost bi lahko bila lepa. Ne samo zaradi peterke, ki sem jo omenil na začetku. Meni osebno so igralsko zelo všeč tudi Patrik Benedejčič, Rene Likar, Anže Zelinšček, Jure Brežan, Tenej Manfreda. Aleks Obleščak,… In že imamo drugo peterko, ki bi lahko bila še boljša od prve. In v naslednjem letu se mi zdi najbolj pomembno, da fantom to trenerji večkrat ponovijo. »Ojla, dobri ste, ekipi U15 in U17 sta v prvi ligi. Najbrž nikoli ne bomo med 8 v Sloveniji v mlajših kategorijah, ker je Tolmin z okolico premajhen. A, ko se boste vsi združili v članski ekipi, boste odlična ekipa, ki bo v košarki lahko uživala.«
kadeti-kval-1
images_ekpe20162017_DSCN0634
Maurič in Rovšček sta dolga leta vlekla voz članske ekipe in lepo bi bilo, če bi proti koncu kariere z ekipo zaigrala tudi v drugi ligi. A mladce bo treba prepričati, da se to da in so tega sposobni. Od trenerske ekipe, ki mora imeti vizijo, željo, energijo je ogromno odvisno. Oni so z igralci vsak dan. Če bojo trenerji verjeli, bodo lahko verjeli tudi igralci. Veliko je prav gotovo lahko odvisno tudi od uprave, a v majhnih sredinah imajo po mojem mnenju odločilen pomen trenerji. Kar nekaj ljudi me je na Tolminu zadnje čase ustavilo in reklo: »Bravo, dobri ste, kar dve ekipi v prvi ligi…« In kaj bomo iz tega potegnili?

  • Share/Bookmark

KAMP 2017

Zapisano pod: nekategorizirano — borisv 06:20 dne 30.07.2017

Kaj si bom najbolj zapomnil od letošnjega kampa?
Prav gotovo rekordno udeležbo in dež.
Število udeležencev je bilo letos že na meji, ki omogoča kvalitetno izvedbo. Udeležence smo razdelili na dva dela. Starejši do letnika 2005 so trenirali na šestih igriščih, mlajši pa so delali po posebnem programu, na sedmih koših so s krožno vadbo pilili tehniko. Vse je potekalo brez večjih težav, na srečo smo imeli tudi dovolj trenerjev. Je pa število udeležencev 120/izmeno limit čez katerega ne smemo iti v prihodnosti. In tega se bomo držali, čeprav bi proračun kampa veliko lažje zaprli z večjim številom igralcev.
Na prvih petih izvedbah kampa smo imeli res »srečo« z vremenom. Dež nam je zmotil le par treningov. Letos pa nas je dež kar pošteno testiral. Vseeno smo celoten program speljali skoraj nemoteno in dokazali, da smo kljub slabšemu vremenu organizacijsko na takšnem nivoju, da to ni predstavljalo težav. Je pa zato vse skupaj še bolj naporno, po kampu se bil štiri dni crknjen. So pa bili tudi letos primeri, ko je dež začel padati ravno, ko je bilo konec treninga ob enajstih ali pol dvanajstih. Američani bi rekli, da smo v Božjih rokah.
Igralci so bili tudi letos iz vseh delov Slovenije, Italije, Hrvaške, Ukrajine in ZDA. Škoda, da ni bilo Čehov. Letos je že blizu trideset igralcev prišlo iz Italije. Sam program, ki ga je pripravil Zmago Sagadin je bil odličen kot vedno. Srce kampa so po mojem mnenju trenerji. Skupaj z g. Sagadinom smo sestavili ekipo, ki je odlično funkcionirala. Gašper Sluga je bil njegova desna roka, pokrival je Gorenjski del in opravil tudi veliko organizacijskega dela, Miloš Paravinja je pokril Ljubljanski del, Tomaž Pregl pa Štajersko. Mario Jeličić je treniral najboljšo skupino, prihaja iz Kineziološke fakultete iz Splita. To je bila Zmagova ideja. Ena od stvari, ki sem jih pri njem najbolj spoštoval je bila sposobnost sestavljanja ekipe. Olimpija je imela v najboljših letih vrhunski team strokovnjakov. Ob Zmagu sta bila Tomo Mahorič in Sašo Filipovski, ena najboljših slovenskih trenerjev, pa psihologi, specialisti za fizično pripravo, ne smemo pa pozabiti Dasota Šercerja in Smiljana Stainerja Glajbeta in še koga. http://www.slovenskenovice.si/sport/time-out/dresov-ni-nikoli-pozabil Poleg tega, da so bili vrhunski strokovnjaki sem prepričan, da jim je bila Olimpija več kot ljubezen, za njo so živeli, zato so bili tudi uspešni. Ljubezen pač premaga vse ovire. In Zmago to zna prepoznati. Svoj del smo dodali tudi mi. Iz ZDA je prišlo kar osem trenerjev in štirje spremljevalci, Alyx White je bila uradni fotograf kampa,Ob Mihu Rustji, opravil je veliko delo, ko je skrbel za poškodovane igralce in hkrati pomagal Gašperju, Davidu Testenu in Mihu Rutarju iz domačega KK Tolmin je bila to ekipa, ki je ustvarila delovno, a hkrati zelo prijetno vzdušje. Na koncu smo funkcionirali kot prava družina, kar je bil garant, da so bili odzivi, ki smo jih prejeli od večine udeležencev zelo pozitivni. Prav gotovo pa imamo še prostora za napredek, kakšen Glajbe bi nam prišel še kako prav.
prenos 1
Dodana vrednost letošnjega kampa je bila prav gotovo prisotnost Primoža Brezca, najprijetnejši dan pa turnir trojk v centru mesta, ki ga je začinila akrobatska skupina Dunk Kings, ki je navdušila udeležence kampa in gledalce.
12

Za pomoč bi se zahvalil ekipi soorganizatorja CŠOD na čelu z direktorjem Tomažem Kragljem, Občini Tolmin in županu Urošu Brežanu, Zavodu KŠM in direktorju Branku Veliščku ter ekipi Zavoda KŠM na čelu z Golja Silvom in sponzorju Radenska, ki nas je oskrbel s pijačo za igralce/ke. Posebna zahvala tudi ekipi bivših trenerjev in igralcev KK Tolmin, ki vsako leto pomagajo pri sojenju Mladenu Jovanoviću, Nejcu Lebanu, Igorju Jarcu, Igorju Štulcu, Bojanu Rejcu, Juretu Torkarju in Emilu Trebšetu. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali ali ste nas prišli samo pogledat in sigurno tudi Andreju, pivo je odlično.
10
11
Se vidimo naslednje leto…

  • Share/Bookmark

Great week of camp thus far

Zapisano pod: nekategorizirano — borisv 08:20 dne 30.06.2017

This week has been great for all those in the camp. Our campers continue to learn and improve under the leadership of Coach Sagadin and the mentoring of their team coaches. This was put on display last night when each division had their tournament play. The campers preformed very well and this was evident by how competitive each game was! Today you can come out and see the hard work of our campers in the 3 on 3 tournament that will take place this afternoon in the Tolmin square. Our coaches clinic will continue to run on schedule with a 1 o’clock and 2 o’clock lecture at the school today. The lecture room is on the 3rd floor above the cafeteria. We hope you can come out and enjoy the competition and clinics today if you are able!

Coach Josiah White

  • Share/Bookmark

KAJ NAM LAHKO DA KOŠARKA

Zapisano pod: nekategorizirano — borisv 00:31 dne 28.06.2017

V košarki sem dobrih petintrideset let. V vseh teh letih sem videl ogromno tekem, igralcev, trenerjev. Tolminci smo imeli srečo, da smo gostili kamp KZS že v osemdesetih letih. Tako sem lahko videl na kakšnem nivoju so bili v mladih letih npr. Jure Zdovc, Slavko Kotnik, pa kasneje Marko Milič, Stepania in drugi. Ko sem študiral v Ljubljani sem treniral z kadetsko ekipo Slovana za katero so igrali Nesterović, Duščak, Leban. Na začetku moje trenerske kariere smo z pionirji večkrat premagali Kraški Zidar, kjer je takrat prve korake delal Primož Brezec. Primož Bačar je bil sošolec na TŠC-ju. In zelo dobro sem si zapomnil, kako so ti igralci igrali v mladih letih in kakšen je bil njihov potencial.
Ali bo kakšen od igralcev, ki so letos na kampu dosegel njihov nivo težko rečem, pa tudi to ni moj namen. Vsekakor je med njimi nekaj zanimivih fantov. Eno stvar pa sem si pri igralcih, ki so uspeli še posebej zapomnil, bili so garači že v mladih letih. Še posebej se spominjam kako je na kampu Zdovc prav izstopal po svoji delavnosti. Tudi letos je na kampu kar nekaj fantov in deklet, ki zelo pridno trenirajo in res bi bil vesel, če bi čez par let na kavču, pred TV zaslonom lahko rekel:”Ta je bil/a na našem kampu.” Z programom, ki ga je postavil gospod Sagadin in trenersko ekipo, ki jo imamo smo jim dali kamenček v njihov mozaik, ki ga bodo lahko sestavili in mogoče postali uspešni košarkaši. Važno pa je tudi, da jim je na kampu lepo, da uživajo in zdi se mi, da nam uspeva. No in kaj je zame najbolj pomembno? PRIJATELJSTVO
Pred štiriintridesetimi leti so me kot nadarjenega mulca v svoje vrste povabili Novo Goričani in v osmem razredu takrat osemletke sem igral za Novo Gorico. Ob petkih po šoli sem se sam usedel na avtobus, prespal pri enem od soigralcev, v soboto odigral tekmo in se z avtobusom vrnil domov. Bilo je čudovito, res sem se imel lepo. Stkali smo pravo prijateljstvo. Za današnje čase, ko starši razvažamo otroke levo in desno nepredstavljivo. In eden od teh fantov iz Nove Gorice pri katerih sem večkrat prespal je tudi Andrej Sluga, njegov sin Adrian pa je na kampu. Z Andrejem se ogromno let nisva videla, tako da ga v nedeljo, ko je pripeljal sina nisem prepoznal, čeprav se mi je zdel zelo znan. In kdo me je na njega opozoril. Ja kdo drug kot Marijan Katarič Kato. V mladih letih je bil Kato večni rival z Idrijo, v mojih najboljših trenerskih letih in njegovih zadnjih igralskih letih pa nam je prišel pomagat v Tolmin. Igrali smo odlično, bilo nam je fajn in postali smo PRIJATELJI. In takih prijateljstev in poznanstev se je v vseh teh letih nabralo kar nekaj in to nam je dala košarka.
In res uživam, ko se usedem na tribune in gledam Adriana Slugo, Tita Katariča, Jureta Fona, Jona Dautovića, Žigo Ipavca sinove soigralcev, tekmecev, sodnikov in spomini kar vrejo na dan na tekme in vse ostalo kar smo preživeli skupaj. Ne morem pozabiti kako nam je Veso Dautović, nono Jona Dautovića vedno zabil štirideset ali več čeprav smo ga vsi držali. O kako mehka roka je to bila, tabla je kar požirala njegove šute.
Kaj je lepše kot gledati nasmejane otroške obraze, ki uživajo v igri in se imajo lepo. In košarka jim pomaga, da bodo stkali PRIJATELJSTVA kot smo jih mi in to jim bo ostalo za vedno. In če nam to uspeva in zdi se mi da nam, smo zmagal.
Andrej, čeprav se nisva videla mnogo let, hvala za uslugo na prvi klic.

  • Share/Bookmark

Brezec & Sagadin Košarkarski Kamp Tolmin 2017: Day one and Two

Zapisano pod: nekategorizirano — borisv 09:00 dne 27.06.2017

Post by Guest Blogger Alyx White. American Photographer

This year, interest in the camp was so great that the Administration had cut off registration weeks before camp started. As each child walked into the building on the first day of camp, the excitement built. Everyone wanted to be there, not only in order to get away from the everyday life for a week but become better basketball players under the watchful eye of Zmago and his international team of coaches. This year, the camp is under the guidance of coaches from America, Slovenia and Croatia, with campers from those countries as well. Dynamically during the first two days of intense work and skill development of teamwork. One day he’s organizing team and Scouting each players skill level. Hard work is the start of day two, when they started their two practices each day and night games. The contest was a respectable and every child grows as a teammate and as a basketball player. The link to the photos in the first and two, is here: https://brezecsagadinkosarkarskikamp.shutterfly.com/pictures

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »